Prijetno presenečenje nas je čakalo v kašči. Cekar za srečo na tleh, v njem pa utrujena Bibi in Gusti. (Mi smo ju kar posvojili.) Seveda, ob koncu leta pujske čaka veliko dela. Nosijo srečo. In letos sta nam je natrosila res veliko veliko.
Prav prisrčno simpatična sta. Vedno si izmislita kaj novega … lani sta srečo lovila, predlani sta jo delila z veliko žlico, letos pa sta jo sipala. Z velikanskim cekarjem, v katerega je Bibi skrila srečo, sta se odpravila na pot. Saj veste kako potem to gre … kot med dvema starima zakoncema … pripetijam in godrnjanju ni konca. Zgodbica Ide Mlakar, “Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo”, je lepo praznično darilo.
Gustiju seveda cekar zleti iz rok, poleti visoko v zrak … naravnost v temno modro nebo, med lune in zvezde. Ja, v čarovnijo …
In najbrž nisem edina, ki je začarana – očarana strmela v nebo in se prepuščala nežnim puhastim poljubčkom, snežinkam, ki so na zemljo sipale čisto srečo.
Kar debela odeja sreče nas je prekrila v preteklih dneh in poskrbela za še kako srečne obraze. Hvala Bibi in Gusti … letošnja sreča je res čista in mehka in nič nisem jezna četudi je mrzzzla. Večeri in dnevi med milijoni puhastih sreč pa tudi ne bodo pozabljeni.
V prihajajočem letu izbirajmo majhna veselja … in sreča bo nežno sedla na našo dlan.
Ilustracije iz knjige Bibi in Gusti:Najboljše zgodbe (Ida Mlakar in Kristina Krhin)
Slike ustvarjene z AI.
