Kašča je bila nekoč "srce" domačije.
Kašča nekoč
V kašči ni bilo le zrnja, mesa, suhega sadja, denarja, zaloge blaga, platna in preje, celo pisanja in razne drobnarije. Če je zagorelo, je gospodar najprej zavpil:” Rešite mi kaščo, ostalo bomo že kako!”
SSKJ pravi, da je to prostor ali stavba za shranjevanje žita … nositi žito v kaščo.
Kašča danes
Tudi za nas je kašča “srce” naše domačije. Vanjo danes ne nosimo žita (razen za dekoracijo), temveč zgodbe. Za veliko mizo si jih pripovedujemo. In srčno radi ustvarjamo nove. Je pa še vedno shrambnica blaga, knjig, pisarij in drobnarij. Prava navdihovalnica in toplo zavetje. Naš sr(e)čni kotiček.
Z veseljem kakšno podelimo ... zgodbo iz naše "Kašče pod češnjo".
Jasmina Urankar